Uspešnost reje temelji med drugimi tudi na dobrem upravljanjem reprodukcije. Eden od ključnih korakov pri tem so redni in dovolj zgodnji pregledi na brejost, ki rejcu omogočajo pravočasno načrtovanje presušitev in telitev, optimizacijo proizvodnje mleka skozi leto ter učinkovito razporeditev prostora v hlevu in planiranje porabe krme. Zgodnje odkrivanje brejih in nebrejih krav pomeni manj izgub, boljši pregled nad čredo in višjo ekonomsko učinkovitost reje.
Toda pregledi na brejost niso samo tehnični postopek – od njih je odvisna celotna organizacija reje. Zato je pomembno, da so podatki natančni in vedno pri roki za pravočasne odločitve. Tukaj se pokaže razlika med klasičnim, zamudnim beleženjem in uporabo digitalnih orodij, kot je sistem MooHero.
Redni pregledi omogočajo:
Pregledi na brejost se izvajajo v zgodnji fazi brejosti, običajno med 30. in 50. dnevom po osemenitvi, ko lahko zanesljivo potrdimo, ali je krava breja ali ne. Za ta namen se uporabljajo različne metode, od odkrivanja pregonitev in uporabe ultrazvoka do rektalne palpacije ali laboratorijskih analiz mleka in krvi, pri čemer sta ključnega pomena pravilen čas in izbira ustrezne metode za zgodnje odkrivanje morebitnih zapletov ter pravočasno načrtovanje naslednjih ukrepov.
Ekonomski pomen pregledov je velik, saj vsaka zamujena brejost lahko povzroči:
Čeprav obstaja več metod pregledov, je v praksi najpomembnejše, da rejec na podlagi teh rezultatov dobi čim bolj zanesljive informacije za upravljanje črede.
V praksi pregledi na brejost brez digitalne podpore pomenijo precej zamudno delo:
Med samim pregledom se izidi zapisujejo na papir, ki se kasneje prepisujejo v evidence.
Tovrstno delo zahteva precej časa in pozornosti, pogosto pa se pojavijo tudi napake:
Takšne napake povzročajo zmedo in dodatno delo za rejca in veterinarja, pa tudi tveganje, da se zamudi pravi trenutek za ukrepanje. To vse pa lahko vodi v slabšo organizacijo reje in pogosto tudi v finančne posledice, saj se podaljšuje obdobje, ko je krava neproduktivna.
Sodobne tehnologije, med katerimi je tudi sistem MooHero, pa spremenijo celoten potek dela, prihranijo čas in energijo ter zmanjšajo napake in izgube. Sistem z aplikacijo deluje tako, da vse podatke o osemenitvah in preteklih pregledih samodejno zbira, razvršča v sezname in jih sproti (dnevno) osvežuje. To pomeni, da rejcu ni treba iskati živali po seznamih in organizirati delo – ob pravem času sistem sam pripravi ažuren seznam krav, ki so predvidene za pregled. Ko pride veterinar, preprosto odpreta seznam v aplikaciji in gresta od krave do krave veterinar opravi pregled, rejec pa rezultat vnese tik ob kravi, takoj ko mu veterinar pove izid pregleda na brejost rezultati se takoj shranijo, sistem pa jih tudi takoj obdela:
Poleg tega sistem MooHero omogoča, da ima rejec pri vsaki živali zbrane tudi podatke o vseh pregledih ali drugih dogodkih iz preteklih laktacij. To pomeni, da lahko na enem mestu hitro preveri:
V klasičnih beležkah so ti podatki pogosto razpršeni ali pa se izgubijo, zato rejec težko spremlja dolgoročne trende. Na ta način rešitev ne ponuja zgolj digitalne beležke, temveč celovit sistem podpore pri odločanju – podatki so vedno urejeni, dostopni in uporabni. Rejec ne izgublja časa z iskanjem in administracijo, temveč ima na dlani orodje, ki mu omogoča, da se osredotoči na bistveno: zdravje, dobrobit in produktivnost črede.
Današnja rejska opravila postajajo vse bolj zahtevna, sodobna digitalna orodja pa lahko to zahtevnost bistveno zmanjšajo. Zanesljivi in ažurni podatki so nujni, saj le tako rejec lahko pravočasno ukrepa in skrbi za zdravje črede ter učinkovitost kmetije. MooHero omogoča prav to – konec iskanja po beležkah, konec zmede in zamujenih priložnosti. Namesto, da rejec izgublja čas z administracijo, ga lahko posveti tistemu, kar je najpomembnejše: zdravju črede in večji produktivnosti kmetije.
MooHero ni le aplikacija. Je orodje, ki ohrani stabilno produktivnost črede in omogoča rast kmetije.
Avtor: Tadej Sajnkar