Prežvekovanje pri govedu je več kot le rutina – gre za ključen fiziološki proces, ki neposredno odraža zdravstveno stanje, dobrobit in proizvodno uspešnost živali. Spremembe v času, frekvenci ali intenzivnosti prežvekovanja pogosto napovedujejo zdravstvene motnje, še preden postanejo klinično očitne. Ker pa je pravočasno opaziti te spremembe lahko zahtevno, je v sodobni praksi vse bolj smiselna uporaba tehnologij, med njimi tudi pametnih ovratnic MooHero, saj rejcem omogočajo spremljanje vedenja krav in pravočasno ukrepanje za ohranjanje stabilnosti črede.
Razumevanje zakonitosti prežvekovanja, spremljanje vedenjskih vzorcev ter pravočasno ukrepanje ob odstopanjih postajajo nepogrešljiv del sodobne prakse v govedoreji.
Govedo med konzumacijo ali pašo krmo običajno hitro zaužije in jo pogoltne brez temeljitega žvečenja. Že zaužito krmo kasneje temeljito prežvečijo bodisi stoje med molžo bodisi v ležečem položaju med počitkom, temu procesu pa pravimo ruminacija.
Prežvekovanje ali ruminacija je fiziološki proces mehanske prebave pri prežvekovalcih, ki poteka v ločenih, ritmičnih prežvekovalnih ciklih, pri čemer govedo že zaužito krmo ponovno in temeljito prežvečijo.
Ruminacija se pri mladih živalih pojavi v drugem do tretjem tednu starosti, ko jim poleg mleka začnemo ponujati močno krmo in vlaknino, ki spodbujata razvoj vampa in njegove mikroflore. Glavni namen ruminacije je temeljna mehanska obdelava in s tem razgradnja vlakninaste krme, s čimer se poveča prebavljivost krme. Ob tem nastaja slina z bikarbonati, ki pomaga pri uravnavi pH v vampu in preprečujejo pojav acidoze, kar pomembno prispeva k zdravju in učinkovitosti prebavnega sistema.
Zdrava krava ima izredno organiziran dnevni ritem, ki vključuje prehranjevanje, počitek, prežvekovanje, molžo in druge aktivnosti. Dnevno konzumira 4 do 6 ur v 9 do 14 obrokih, pri čemer skupno poje 40 do 60 kg krmnega obroka. Prežvekuje med 7 in 9 ur, razdeljenih v 8 do 20 prežvekovalnih periodah in leži približno 12 do 14 ur, običajno razdeljenih v 11 ležalnih serij.
Značilnosti prežvekovanja pri zdravi kravi:
Zmanjšan čas in frekvenca prežvekovanja ne vplivata le na zdravje in produktivnost živali, temveč imata tudi resne gospodarske posledice. Z upadom prežveka se poveča tveganje za pojav bolezni, predvsem prebavnih in presnovnih, posledično se zmanjšata tudi prebavljivost in izkoristek krme. To pa se pogosto odraža z upadom prireje mleka, težjim zdravljenjem in dolgotrajnejšim okrevanjem.
Iz tega razloga velja padec prežveka za opozorilni znak, ki zahteva rejčevo pozornost. Medtem ko zdrava krava prežvekuje približno 450–550 minut dnevno, se kot mejna vrednost za opozorilo šteje čas prežvekovanja pod približno 400 minut dnevno.
Takšen upad pogosto napoveduje bolezni in okužbe, lahko pa so posledica stresnih dejavnikov ali pa fiziološko normalnih pojavov, kot sta telitev in estrus.
Splošno znano je, da se prežvekovanje zmanjša že 12 do 24 ur pred kliničnimi znaki bolezni, kot so: slabše počutje in izguba apetita, upad konzumacije in ruminacije, oslabelost, izguba kondicije ter upad mlečnosti. S spremljanjem časa in intenzivnosti prežvekovanja lahko zgodaj odkrijemo upade, kar omogoča tudi dovolj zgodnje ukrepe.
Do zmanjšanja lahko pride tudi kot posledica neustreznega ravnanja z živalmi, nenadnih sprememb v okolju ali drugih stresnih dejavnikov v teh primerih se zmanjša za približno 20 %. Vročinski stres je poleti najpogostejši razlog za takšno odstopanje – ruminacija pade za 20 do 30 % pri vrednostih THI nad 75, kar resno ogroža zdravje in proizvodno uspešnost krav.
Upad prežveka je značilen ob pojatvah (do 24 %) in telitvah (do 27 %). Zelo pogosti so padci ruminacije na dan telitve ali tik pred njo, nato pa se običajno stabilizirajo v prvih urah po telitvi. Če krava kmalu po telitvi ne začne dovolj prežvekovati, to pogosto nakazuje na tveganje ali pojav poporodnih zapletih, kot so npr. hipokalcemija, metritis ali mastitis.
Na čas in intenzivnost prežvekovanja vplivajo številni dejavniki:
Razlike med posameznimi živalmi so lahko zelo velike, zato je spremljanje prežvekovanja na ravni črede manj učinkovito – bolj zanesljivo je primerjanje posamezne krave z njenimi lastnimi povprečnimi vrednostmi.
Sodobni tehnološki sistemi, kot so pametne ovratnice MooHero, omogočajo stalno beleženje vedenjskih parametrov in s tem ustvarijo vedenjski profil vsake živali. Ob vsakem odstopanju od tega osebnega vzorca lahko sistem opozori rejca na možno zdravstveno težavo še preden se pojavijo prvi vidni (klinični) znaki.
Spremljanje prežvekovanja je koristno tudi po nastopu bolezni, saj je vračanje prežvekovanja na normalno raven dober pokazatelj uspešnosti zdravljenja in splošnega okrevanja živali.
Prežvekovanje je pri govedu tesno povezano s splošnim zdravjem in dobrobitom. Vsaka motnja, ki vpliva na apetit, gibanje, udobje ali počutje živali, se skoraj vedno odraža tudi v spremembi prežvekovalnega ritma.
Najpogostejši in hkrati najbolj nezaželeni vzroki upada so prav bolezni, okužbe in poškodbe. V primerjavi z drugimi dejavniki predstavljajo največjo zdravstveno, proizvodno in ekonomsko grožnjo, saj pogosto vodijo v zaplete, dolgotrajno zdravljenje, upad prireje in višje stroške.
Med najpogostejša bolezenska stanja, povezana z zmanjšanim prežvekovanjem, sodijo:
Dinamika prežvekovanja se lahko med bolezni razlikuje. Nekatere bolezni so lahko posledice zmanjšanega prežvekovanja, kot so acidoza. Pri določenih stanjih, kot so poškodbe,infekcije, mastitisi, hipokalcemije in timpanije, prežvekovanje močno upade ali celo v celoti preneha v zelo kratkem času. V drugih primerih, kot so ketoza, metritis, zmerne presnovne motnje ali kronična obolenja, pa je padec postopen in težje opazen brez natančnega spremljanja.
Z napredno tehnologijo MooHero lahko danes spremljamo trajanje, pogostost in časovno razporeditev prežvekovanja ter hitro zaznamo tako nenadnih kot tudi počasnih odstopanj, ki bi lahko ostala spregledana.
Ohranjanje stabilnega prežvekovanja je temelj zdravja, presnovnega ravnovesja in uspešne proizvodnje mleka. Ključ do tega so ustrezna prehrana, higienski pogoji, dobrobit živali in nadzor okoljskih pogojev.
Sodobne rešitve omogočajo stalno beleženje in hitro zaznavanje odstopanj še pred pojavom vidnih znakov bolezni. Tako lahko rejec ukrepa pravočasno in se izogne zdravstvenim zapletom in gospodarski škodi, hkrati pa ohrani zdravje in produktivnost črede.
Vsaka krava pove več, kot si mislimo – če znamo poslušati. MooHero to počne namesto vas – tiho, natančno in vsak dan.